KRESNICE   ŽUPNIJSKA CERKEV SV. BENEDIKTA     Kresnice so naselje na desnem bregu reke Save ob železnici Ljubljana – Zidani Most. Naselje je z mostom povezano s cesto na levem bregu Save, nekoč pa so ljudi in tovor prevažali brodarji. Kraj na vzpetini se dviguje v Kresniški Vrh in za njim Golišče. Območje župnije je prvotno spadalo pod pražupnijo Šentvid pri Stični, dušnopastirsko pa so jo oskrbovali stiški menihi. Kasneje je župnija prešla pod župnijo Šmartno pri Litiji. Vikariat so v Kresnicah ustanovili leta 1738, samostojno župnijo leta 1866. Prva cerkev je v Kresnicah stala že v začetku 14. stoletja, sedanja cerkev pa je enoladijski prostor, ki je banjasto obokan, stene so razčlenjene s pilastri in venčnim zidcem, obok okrašen s štukaturami. V glavnem oltarju, izdelanem leta 1768, je v tronu kip župnijskega zavetnika sv. Benedikta, ob njem so razporejeni kipi sv. Petra, sv. Pavla, sv. Miklavža in sv. Martina. V atiki oltarja je upodobljeno Marijino kronanje, krasi pa ga še vrsta angelov. Kipe je izdelal Anton Schwarzel, zlatenje in marmoriranje oltarja pa je delo Antona Mihaela Fayenza. Stranski oltar na levi strani cerkve je posvečen Brezmadežni, ob njej sta kipa sv. Florijana in sv. Jurija. Na desni strani ladje je oltar sv. Štefana, oltarna slika kamenjanja mučenca je delo slikarja Antona Jebačina iz leta 1907. Ob straneh oltarja sta kipa sv. Simona in sv. Juda Tadeja, v atiki pa sv. Barbare in sv. Katarine Aleksandrijske. Vse kipe je izdelal Valentin Vrbnik, med kipoma svetnic pa je še slika Srca Marijinega. Na južni steni prezbiterija visi slika sv. Benedikta, ki je morda Layerjevo delo, a je bila kasneje preslikana. Nekoč je služila kot slika za tron, ki je bil ob nedeljah in praznikih odprt, sicer pa zaprt s sliko. Vzdolž ladje sta dve niši, v katerih na eni strani stoji kip sv. Jožefa, ki ga je leta 1896 izdelal kipar Josip Groselj iz Selc v Selški dolini, na drugi strani pa kip Srca Jezusovega iz leta 1922, delo podobarja Karla Götzla. Križev pot s štirinajstimi postajami, razporejenimi v cerkveni ladji, je leta 1773 naslikal Anton Fayenz. Orgle iz leta 1910 so delo Ivana Milavca, znamenitega orglarskega mojstra, ki je med drugim izdelal tudi orgle v ljubljanski stolnici. V zvoniki so trije železni zvonovi, ki so bili nabavljeni po odvzemu zvonov v prvi svetovni vojni, ter mali bronasti zvon iz leta 1690.   https://zupnija-kresnice.rkc.si/index.php/content/display/141