O CERKVAH V ŽUPNIJI

KRESNICE

ŽUPNIJSKA CERKEV SV. BENEDIKTA

   

Kresnice so naselje na desnem bregu reke Save ob železnici Ljubljana – Zidani Most. Naselje je z mostom povezano s cesto na levem bregu Save, nekoč pa so ljudi in tovor prevažali brodarji. Kraj na vzpetini se dviguje v Kresniški Vrh in za njim Golišče. Območje župnije je prvotno spadalo pod pražupnijo Šentvid pri Stični, dušnopastirsko pa so jo oskrbovali stiški menihi. Kasneje je župnija prešla pod župnijo Šmartno pri Litiji. Vikariat so v Kresnicah ustanovili leta 1738, samostojno župnijo leta 1866.

Prva cerkev je v Kresnicah stala že v začetku 14. stoletja, sedanja cerkev pa je enoladijski prostor, ki je banjasto obokan, stene so razčlenjene s pilastri in venčnim zidcem, obok okrašen s štukaturami. V glavnem oltarju, izdelanem leta 1768, je v tronu kip župnijskega zavetnika sv. Benedikta, ob njem so razporejeni kipi sv. Petra, sv. Pavla, sv. Miklavža in sv. Martina. V atiki oltarja je upodobljeno Marijino kronanje, krasi pa ga še vrsta angelov. Kipe je izdelal Anton Schwarzel, zlatenje in marmoriranje oltarja pa je delo Antona Mihaela Fayenza. Stranski oltar na levi strani cerkve je posvečen Brezmadežni, ob njej sta kipa sv. Florijana in sv. Jurija. Na desni strani ladje je oltar sv. Štefana, oltarna slika kamenjanja mučenca je delo slikarja Antona Jebačina iz leta 1907. Ob straneh oltarja sta kipa sv. Simona in sv. Juda Tadeja, v atiki pa sv. Barbare in sv. Katarine Aleksandrijske. Vse kipe je izdelal Valentin Vrbnik, med kipoma svetnic pa je še slika Srca Marijinega.

Na južni steni prezbiterija visi slika sv. Benedikta, ki je morda Layerjevo delo, a je bila kasneje preslikana. Nekoč je služila kot slika za tron, ki je bil ob nedeljah in praznikih odprt, sicer pa zaprt s sliko. Vzdolž ladje sta dve niši, v katerih na eni strani stoji kip sv. Jožefa, ki ga je leta 1896 izdelal kipar Josip Groselj iz Selc v Selški dolini, na drugi strani pa kip Srca Jezusovega iz leta 1922, delo podobarja Karla Götzla. Križev pot s štirinajstimi postajami, razporejenimi v cerkveni ladji, je leta 1773 naslikal Anton Fayenz. Orgle iz leta 1910 so delo Ivana Milavca, znamenitega orglarskega mojstra, ki je med drugim izdelal tudi orgle v ljubljanski stolnici. V zvoniki so trije železni zvonovi, ki so bili nabavljeni po odvzemu zvonov v prvi svetovni vojni, ter mali bronasti zvon iz leta 1690.   

 

PODRUŽNICA

CERKEV ŽALOSTNE MATERE BOŽJE V KRESNIŠKIH POLJANAH

    

Kapela se v kraju omenja leta 1795, sedanja enoladijska cerkev pa ima na portalu letnico 1841. Veliki oltar je iz 19. stoletja in ima v tronu kip Žalostne Matere Božje z mrtvim Jezusom v naročju, nad njim pa kip Vstalega Zveličarja. V oltarju so poleg angelov še štirje kipi: sv. Peter, sv. Helena, sv. Barbara in sv. Pavel. V stranskih oltarjih, ki sta posvečena Brezmadežni in sv. Antonu Padovanskemu, sta sliki Štefana Šubica iz leta 1858. Na desnem stranskem oltarju sta še kipa nadangela Mihaela in sv. Miklavža, na levem pa sv. Jožefa in starozaveznega preroka sv. Izaija. Ob prižnici na levi strani cerkve je še kip Janeza Nepomuka, na nasprotni strani pa nekdanja oltarna slika Žalostne Matere Božje, ki je delo slikarja Josipa Egartnerja. Pod korom v votlini je kip Ecce homo. Cerkev ima tri železne zvonove.

 

KRONIKA ŽUPNIJE KRESNICE za leto 2017-2018

http://portal.rkc.si/uploads/0226/files/2015-11/vsebina-96/slikovna%20kronika%20%C5%BEupnije%20Kresnice%20leto%202017-2018_9151.pdf

KRONIKA ŽUPNIJE KRESNICE za leto 2019

http://portal.rkc.si/uploads/0226/files/2015-11/vsebina-96/slikovna%20kronika%20%C5%BEupnije%20Kresnice%20leto%202019_317a.pdf

KRONIKA ŽUPNIJE KRESNICE za leto 2020

http://portal.rkc.si/uploads/0226/files/2015-11/vsebina-96/slikovna%20kronika%20%C5%BEupnije%20Kresnice%20za%20leto%202020_f630.pdf

KRONIKA ŽUPNIJE KRESNICE za leto 2021

http://portal.rkc.si/uploads/0226/files/2015-11/vsebina-96/slikovna%20kronika%20%C5%BEupnije%20Kresnice%20za%20leto%202021_0188.pdf

 

Kresniški župnik dr. Božidar Ogrinc  ima v soupravi tudi župnijo Hotič. Nekaj podatkov o župnijski in podružnični cerkvi:

 

HOTIČ

ŽUPNIJSKA CERKEV SV. HELENE  

   

Naselje Hotič ima prisojno, proti jugu odprto lego na levem bregu Save v zavetju zasavskih hribov z zaselki Bitiče, Jesenje in Zapodje, kraj pa zaobjema Zgornji in Spodnji Hotič. Hotič je spadal v pražupnijo Mengeš, kasneje je bil podružnica župnije Vače. Lokalija je bila tu od leta 1787, samostojna župnija pa od leta 1875. V zgodovini so omenjali različne zavetnike župnije; leta 1581 sv. Egidija, leta 1783 sv. Heleno in sv. Egidija.

Prvotno cerkev so posvetili 18. oktobra 1688, sedanjo podobo pa je župnijska cerkev dobila v dobi baroka med letoma 1728 in 1731. Notranjost je enoten, s pilastri, venčnimi zidci in banjastim obokom razčlenjen prostor, cerkev pa krasi sočasna oprema. V tronu glavnega oltarja je kip sv. Helene, levo od nje stojita sv. Benedikt in sv. Frančišek Asiški, desno pa sv. Miklavž in sv. Gregor Veliki. Levi stranski oltar je posvečen Mariji, ki ima v naročju Jezusa, ob njej sta njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Desni stranski oltar je posvečen sv. Antonu Padovanskemu, zraven sta še kipa sv. Bernarda in sv. Urha. Na levi strani cerkve visi slika župnijske zavetnice sv. Helene, ki je nekdaj zapirala tron glavnega oltarja. Cerkev ima tri zvonove.

 

PODRUŽNICA

CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA V VERNEKU

   

Vernek je staro naselje, ki se prvič pisno omenja leta 1154. Tu so v rimski dobi pristajale ladje, ladjarska postaja je bila tudi kasneje do leta 1849, ko je bila zgrajena železnica. Kapelo v kraju omenjajo okrog leta 1250, staro krstno cerkev pa leta 1689. Sedanja cerkvena stavba je iz leta 1752 in je skladna baročna arhitektura, večina opreme pa je novejše. Cerkev ima dva zvonova.