Avtor: zukresnice Objavljeno: 21. 08. 2016

Cerkev svetega Benedikta

Po zatrdilu pokojnega Franca Pokorna, škofijskega arhivarja, je bila župnijska cerkev sv. Benedikta  v Kresnicah zidana okoli leta 1500. Zgrajena je bila pod vplivom stiškega opata kot vrhovnega cerkvenega gospodarja. Pod Stično je spadal Šmartno pri  Litiji z vsemi podružnicami do razpustitve samostana 06.10.1784.  Priča tega je sv. Benedikt, ki je bil zaščitnik pred sv. Bernardom, da mu je samostan dal napraviti cerkev. Bernardus valles, Benediktus montes amabat. Tako je izjavil arhivar Fr. Pokoren  01.08.1929.

Slog  cerkve je romanski. Cerkev ima eno ladjo. Dolžina do prve stopnice v prezbiteriju je  13.5 m, širina  7.5 m  višina 7.5 m . Dolžina prezbiterija je 7m, širina 6.70. Na severni strani cerkve je zakristija velikosti 5,5m krat 2,8m višina oboka je 2,6m. Debelina sten v cerkvi je 1,3m, v prezbiteriju 1,1m v zakristiji pa 0.8m. Na zahodni strani cerkve stoji zvonik. V oboku ladje so še vzidani deli prečnih tramovi, ki so bili verjetno nosilni elementi ravnega (lesenega) stropa, kar nagiba k domnevi, da je bil obok narejen pozneje. Stavbenik ni znan.

Leta 1979 so v cerkvi položili nov tlak v prezbiteriju. 9. marca 1980 je škof Stanislav Lenič posvetil nov oltar in blagoslovil nov krstni kamen, ambon in sedilije. Načrte za to delo je napravil arhitekt Franc Kvaternik, kamnoseška dela pa je opravil Stane Kunaver iz Žal. Slike križevega pota je restavriral slikar Tomaž Perko. Cerkev je dobila nove klopi in stensko oblogo iz hrastovega lesa l. 1971.

Cerkev je bila  vseskozi vzdrževana. V lini, kjer se je šlo na podstrešje cerkve iz zvonika, se opazijo sledovi požara, ki je bil po vsej verjetnosti  v ostrešju. Cerkev je bila poškodovana med drugo svetovno vojno, ko je obstreljevanje poškodovalo streho in je nekaj let zatekalo, ker nova oblast ni pustila popraviti strehe. Z veliko truda je to uspelo župniku Leopoldu Čampi. Leta 1996 je župnik Anton Dular vodil obnovitvena dela. Prekrili so zvonik ter streho ob zvoniku z bakreno pločevino, ostalo streho pa z bobrovcem.

Cerkev ima tri oltarje. Glavni s kipom sv. Benedikta, desno sv. Štefan, levo Brezmadežna. Vsi trije oltarji so leseni, podstavki pa so kamniti. Glavni oltar ima marmornat podstavek, ki ga je leta 1916 izdelal kamnosek Alojzij Vodnik iz Ljubljane. Prej je bil podstavek zidan in  obdan z lesom. Na glavnem oltarju so še kipi: sv. Nikolaja, sv. Petra, sv. Pavla in sv. Martina. Nad tronom je sv. Trojica, ki krona klečečo Mater božjo, visoko 1,5m. Na vsaki strani tabernaklja sta še klečeča angela, visoka 75 cm  in  manjša angelčka visoka 80 cm, ki stojita  pred sv. Benediktom, visokim 1,3 m. Dva angela sta še  na vrhu oltarja, blizu Svete Trojice.  Za oltarjem je napis, kdo in kdaj je obnavljal oltar. Napis se glasi: Antonius Mihael Fayenz in Dorav(u)it. Et marmoricavit Annod. 1768 ; Frančišek Osole, Kamnik renov. l. 1894 ; obnovljeno Miha Legan 2003; Rado Zoubek; Aleš Sotler.

Župnik Ivan Trnovec je je leta 1978 preuredil prezbiterij. Napravljen je bil nov tlak, oltar proti ljudstvu, ambon in  krstni kamen. Vse je iz prižastega roza marmorja. Takrat so  preuredili tudi oltarni mizi pri stranskih oltarjih, za kar so uporabili obhajilno mizo. Zadnja restavracija je bila v letu 2002 in 2003, ko je glavni oltar prenovil restavratorski mojster Miha Glavan iz Žužemberka. Miha Glavan je prenovil kipe in okrasje, retušo in marmoriziranje drugih delov pa je opravil restavrator Radoslav Zaubek, ki je zaposlen na restavratorskem centru v Ljubljani. Enako je bilo s tabernakljem, za katerega pa je očitno, da je od drugod ali iz druge dobe. Zato so ga ob restavraciji nekoliko spremenili in barvno uskladili z glavnim oltarjem. Za oltarjem sta dve slike za pokritje trona. Kristus na križu, slikarja Jebačina, naslikana leta 1923 in Marija Pomočnica (neznanega  avtorja). Sv. Benedikt, ki je tudi služil kot slika za tron, je verjetno Layerjevo delo. Slika je na južni steni prezbiterija in je v spodnji tretjini, kjer je bila dotrajana ,popravljena zelo amatersko.

Na levi strani cerkve je oltar  s kipom  Brezmadežne, visokim 1,3 m. Na levi je sv. Florjan  na desni pa  sv. Jurij. Oba sta  velika cca. 95cm. Na vrhu oltarja je napis: Neomadeževano Srce Marijino, Prosi za nas 100 dni odpustka. Za sliko brezjanske Matere božje, ki je prosto postavljena na oltarno mizo in je lepo delo ljudske umetnice Olge Jerant iz Jevnice, je na oltarju napis: P:F:X:N:1764.

Pogled s strani razodeva, da je bil oltar delno predelan. Ob obnovi oltarja leta 1998, se je pokazalo, da je bil oltar dvakrat prebarvan in pod baldahinom se je pokazal obris sv. Jožefa. Oltar je prvotno imel oltarno sliko, ki pa ni ohranjena. Restavratorsko delo sta opravila Marko in Franci Kavčič iz Šentjošta na Horjulom.

Na desni strani ladje je oltar sv. Štefana. Prej so tron oltarja krasili kipi sv. Štefana in ubijalcev, sedaj pa slika kamenjanja, na platnu, ki jo je naslikal Jebačin leta 1907 po naročili župnika Janeza Dolinarja. Na oltarju sta še kipa Simona in Jude, visoka približno 95 cm. Zgoraj na oltarju pa sv. Barbara in sv. Katarina Aleksandrijska, visoki 50 cm. Med njima je slika Srca Marijinega, visoka 50 in široka 40 cm. Na oltarni mizi stoji kip Srca Jezusovega, velik 1 m, iz leta 1922, ki ga je izdelal podobar Gotzel.

Oltar je leta 1997 obnovil restavrator Jože Škrilec iz Ljubljane – Polja.

V cerkvi je v južni steni ladje niša, v kateri stoji kip sv. Jožefa  visok 1.7 m. Kip je izdelal 17.08. 1896 kipar Josip Groselj iz Selc  v  Selški dolini. Podstavek je bil zamenjan ob restavraciji leta 1997, kip pa je obnovil restavrator Jože Škrilec iz Polja pri Ljubljani.

Na podstrešju naj bi bil najden kip sv. Kancijana, brez vsakega napisa, nekoliko starejši, visok 0.75 m. Kje je ta kip sedaj, ni znano.

Križev pot je naslikal Anton Fayanz leta 1773, ki je bil po izjavi Viktorja Steska, Kočevar, leta 1918, pa ga je nekoliko obnovil Karel Gotzl iz Ljubljane.

Na podstrešju se nahaja tudi slika Marije Dobrega sveta, napis se glasi / Maria De Bono Consilio/ brez podpisa slikarja, je pa po izjavi tajnika društva za  ohranjanje zgodovinskih in  kulturnih spomenikov delo nekega učenca slikarja Bernarda. Slikana je na platno. Olje, velikosti 65X 50 cm, napeto na lesu brez okvirja. Kje je ta slika ne vem. Zdi pa se mi, da je v arhivu potrdilo, da so jo odnesli v Ljubljano na restavriranje oz. proučevanje.

Stare orgle so bile postavljene v cerkev leta 1829, delo mojstra Petra Rumpla iz Kamnika. Večkrat popravljene, so postale neuporabne. Nove orgle opus XIX,  je leta 1910 postavil Ivan Milavec iz Ljubljane. Imajo 10 spremenov in dva manuala. Ocena orgel je v cekvenem glasbeniku št. 10, leta 1910, napisal pa jo je Hugolin Sattner. Principal 8 je normalno krepak in kremenit voditelj glasbenega zbora. Gamba 8 mehko rezoča, niti najmanj vsiljiva. Flavta 8 jasna in mila. Praestant 4. Dubleta 2 2/3 v drugem manualu. Saliconel 8 najnežnejše intoniran. Bordon 8, poln in obsežen. Ljubka flavta 4, živa in poživljajoča. V pedalu subbas 16 in piano bas 16. Orgle so v materialu, intonaciji in funkciji prav dobre. Orgelska omara je bila obnovljena septembra 2000. Obnovili so jo Marko, Franci in Jolanda Kavčič iz Šentjošta.

Zvonovi so bili nabavljeni 1921, potem, ko je prva svetovna vojna vzela prejšnje bronaste. Uliti so bili na Jesenicah  in so težki 975, 715, in 255 kg z napisom IHS MCMXXI – KID. Zvonovi nosijo napis Marija, sv. Jožef in sv. Štefan.  Mali zvon, ki se uporablja kot navček  nosi napis: OPUS FERDINANDI EISENBERGER LABACI ANNO  M DCXC (1690). Okrašen je s kipci in ornamenti.

Stare klopi iz hrastovine, preprosto izdelane so bile leta 1970 po odhodu Vladimirja Jereba zamenjane z novimi, prav tako hrastovimi, toda izdelane v  duhu časa.

Cerkev ima tri kelihe in dva ciborija, od katerih je eden iz leta 1737, drugi iz leta 1938. Na starejšem je napis : Eclae S. Benedicti in Kresniz DVM in Vicarialem enegeretur 1737. Znotraj pa I11 D.D. Max. Henr.a Scarlichi et Clara Suzan.L.B.ab Abfalter, coniuges ex Obermottnik offerunt A 1737.

Monštranca je ena in brez posebnosti.

Kot smo že omenili je oltarna slika svetega Benedikta delo  Layerja, prav tako je  Layerjeva slika na farnem banderu, kar izpričuje pobotnica v škofijskem arhivu z datumom 24.03.1828.

V letu 2002 je gospod župnik Anton Dular zamenjal šest lesenih oken v ladji cerkve in prezbiteriju z novimi, barvnimi. Lesena okna so  vgradili za časa g. Vladimirja Jereba v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Nova okna imajo aluminijaste okvirje, ki jih je izdelal Gregor Smrkolj iz Dola, barvna okna pa so delo g. Andreja Puca iz Brezovice pri Ljubljani. Barvna okna pa so vgrajena v  termopan steklo, kar je naredil g. Miro Puc. Barvna okna predstavljajo svetopisemske dogodke: Noe, Jezus in otroci, Jezus v Getsemaniju, Mojzes prejme tabli postave, Jezusovo rojstvo in Jezusovo vstajenje. Leto prej pa sta bila narejena okna na koru, ki predstavljata sveto pismo in prižgano oljenko.

Cerkev je bila zunaj prebeljena  za časa župnika Janeza Dolinarja leta 1922 in 1936.  Zopet za časa V. Jereba. Prebelili so jo znotraj, zunaj pa so naredili novo fasado. Takrat so prebelili tudi slikarijo na stropu cerkve (štiri evangeliste), ki jo je leta 1930 narisal Franc Merčun iz Bišč pri Ihanu.

Leta 1999 je bil izveden večji poseg v notranjosti cerkve. Napeljana je bila nova električna napeljava, popravljene razpoke v stenah in na stopu  narejeno nekaj preklad nad okni, dodane dodatne vezi in podaljšan kor  in  popleskana celotna notranjost. Barve je določil akad. Slikar Lojze Čemažar, nad deli pa je bedel arhitekt Peter Kregar. Sliko, ki krasi korno ograjo sta izdelala Smolej Pavel in njegova žena Marija.

Prižnico so ob preurejanju prezbiterija odstranili in se sedaj nahaja v cerkvi v Verneku.

Ustanovna listina