Avtor: zukresnice Objavljeno: 21. 08. 2016

Cerkev Žalostne Matere božje na Kresniških Poljanah

Leta 1795 je cerkvena občina zgradila kapelo Matere Božje sedem žalosti v Kresniških Poljanah. Župnik Primož Bertoncelj je, leta 1841, poleg kapele, ki so jo takrat podrli, zgradil cerkev, kakršna stoji še danes. Šmarski dekan Bregar jo je blagoslovil brez škofovega dovoljenja, kakor je bila tudi zgrajena brez škofovega dovoljenja. Dekan je od škofa prejel velik ukor. Leta 1847 je nek dobrotnik dal napraviti nov križev pot, ki je bil blagoslovljen v mesecu septembru.

Zidana je v romanskem slogu. Je enoladijska, dolžina do stopnice prezbiterija je 11 metrov, prezbiterij pa je dolg 6,7 metra. Širina prezbiterija je 6 metrov, ladje 7,5 metra,  višina cerkve je 10 metrov. Ko smo leta 2011 kopali za  vodovod, smo našli temelje  kapele, ki je stala na severni strani cerkve, približno dva metra od stene sedanje cerkve. Velika je bila približno 3 X 3 metre z vhodom obrnjenim proti cesti.  Zakaj so zgradili to kapelo, sta znani dve razlagi. Po eni naj bi se pastirjem prikazala Marija, po drugi pa so kapelo postavili na koncu njive, kjer je konj ubil lastnikovega (Pšarjevega) sina. Tudi za cerkev je rečeno v izročilu, da sta jo dva različna  človeka, ob različnem času videla tako kot je sedaj, še preden je bila zgrajena. Kapela je bila, kot sedaj cerkev ,sezidana iz kamna (laporja) ki so ga dobili v Bavahovem kamnolomu, v dolini nad cerkvijo. Cerkev je bila nekako božjepotna, saj še pomnijo, kako so ljudje po kolenih hodili okoli oltarja. 

Cerkev ima tri lesene oltarje. Glavni oltar ima v tronu Žalostno mati božjo z mrtvim Jezusom v naročju. Srce ji prebadajo sedmeri meči. Višina kipa je 1 meter. Nad tronom je kip Vstalega Zveličarja, velikega 80 cm in na vsaki strani po en angel, višine 60cm. V oltarju so štirje kipi: Sv. Petra apostola, sv. Helene, cesarice, sv. Pavla apostola in sv. Barbare. Kipi so visoki 120 cm. V  zidanem oltarnem podstavku je niša z kipom Jezusa v božjem grobu. Dolžina kipa je 95 cm.

Prvič so bili oltarji obnovljeni leta 1894 za časa župnika Karla Cemeta. Za glavnim oltarjem je zapis: Prenovljen 1894, F. Osole; Kamnik.

V letu 2007 je restavrator Miha Legan iz Žužemberka obnovil kipe z glavnega oltarja sv. Petra, sv. Heleno, sv. Pavla, sv. Barbaro, Žalostno Mater Božjo, dva angela z vrha trona in Vstalega Zveličarja.

Stranska oltarja sta posvečena sv. Antonu Padovanskemu in Brezmadežni. Oltar sv. Antona ima oltarno sliko Marije, ki daruje Jezuščka sv. Antonu. Levo je kip sv. Mihaela nadangela, ki stoji na peklenščku in ima na ščitu napis Qvis vt Devs. Na desni pa je kip sv. Miklavža. Kipa sta velika 90 cm.

Na severni steni je oltar Brezmadežne. Na sliki Marija stoji na kači, glavo pa ji obdaja venec dvanajstih zvezd. Na desni strani oltarja je kip sv. Jožefa z Detetom Jezusom v naročju, na levi pa je sv. Izaija z žago in knjigo v rokah (lahko je tudi kateri od apostolov, ki je pretrpel mučeništvo). Ta kipa sta velika 85 cm. Sliki za oba oltarja je naredil Štefan Šubic leta 1858, kakor se da prebrati iz podpisa na sliki. Sliki sta veliki 75x140 cm. Sliki in okvir je restavriral Štefan Hauko, oltarja pa Marko Kavčič iz Šentjošta leta 2001. Ob restavriranju so znižali tudi višino obeh oltarnih miz za približno 30 cm, ter hrastovi mizi zamenjali z marmorjem.

1996 je bila obnovljena slika sv. Jožefa. Kompozicija je tradicionalno portretno zasnovana  z dopasno sedečo figuro sv. Jožefa in Jezusom v naročju in atributom, lilijo v levici. Slika je bila v slabem stanju, je pa izredno lepo umetniško delo. Velika je 77,5 X 92 cm.

Leta 2000 je bila prepleskana notranjost cerkve in napeljana nova električna napeljava.

To leto je bil obnovljen kip Janeza Nepomuka, velikega 106 cm. Obnovil ga je Marko Kavčič iz Šentjošta.

Barvno okno na koru je  polepšalo podobo svetišča v letu 2001. Okno je izdelal Tomaž Ekart iz Ljubljane, aluminijasti okvir pa je naredil Gregor Smrkolj iz Dola. Okno je veliko 110x177 cm in predstavlja Svetega Duha, ki širi žarke ljubezni  na stvarstvo.

Leta 2002 je bila obnovljena  tudi slika Žalostne Matere Božje, ki je oltarna slika, saj je enakih dimenzij kakor odprtina  v tronu, to je 176x100 cm. Ob restavriranju se je pokazalo, da je bila slika popravljena in je bilo doslikano šest mečev. Sliko je naslikal J. Egartner in je velika 176x100 cm.Ob restavriranju slike se je pokazala letnica 1845, ki je bila dopisana na original in je sedaj ni na sliki. Slika je verjetno 100 let starejša, na kar kažejo tehnologija,motiv in platno. Tako je zapisal restavrator.

Pod korom v duplini je kip Ecce homo, velik 160 cm, potreben restavratorskega posega.

V kroniki se omenja, da je bila cerkev na Poljanah prepleskana s svetlosivo barvo v avgustu leta 1934.

Leta 2003 je bila prepleskana zunanjščina cerkve, popravljen odkap na strehi zvonika in narejena nova aluminijasta polkna v zvoniku.

2004 pa je bila obnovljena streha nad prižnico. Delo je opravil restavrator Miha Legan.

Leta 1917 so bili odvzeti za potrebe prve svetovne vojne trije bronasti zvonovi.

Veliki zvon je tehtal 570 kg.

1918 so kupili nov veliki železni zvon, ki je tehtal enako kot prejšnji bronasti. Ta zvon so 1928 prodali v faro Sv. Jurij pri Senju in v Dravljah, kjer so kupili bronaste zvonove, kupili tri železne zvonove težke 1034, 475 in 278 kg.  Na zvonovih so vlite črke IHS pod njimi pa letnica MCMXXI . Jarmi so železni, razen pri velikem, kjer je del ned jarmom lesen. Ti zvonovi služijo še danes svojemu namenu.

Ura je v stolpu pod zvonovi  in ne deluje, je pa  urejeno električno zvonjenje in bitje ure.

Leta 1939 so kupili na Poljanah stvari za  novo  bandero. Od starega so uporabili sliko, ki je bila obnovljena.

Orgel cerkev nima. Nekaj časa je imela orgle, ki so bile pripeljane iz samostana v Kamniku. Sedaj so v Sodražici, obnovil jih je mojster Brane Košir.